Mogoče bo pokal dvignil Bayern…

| |

This post is also available in: English, Serbian

Lahko se zgodi, če se bo, bo pokazal čas, da bodo čez tisoč let zgodovinske knjige o obdobju, katerega sodobniki prebirate to besedilo (ni vas ravno veliko, še manj pa vas je, ki boste spodnjim zapisom verjeli), pisale takole:

“Za čas po propadu četrte največje ameriške investicijske banke Lehman Brothers je bilo značilno, da se je širom zemeljske oble pričel razpad finančnega sistema. Ena za drugo so propadale papirnate valute, dolgovi posameznikov in držav so narasli do take mere, da jih ni bilo mogoče vračati. Posledično so centralne banke tiskale več in več denarja, ki je bil iz dneva v dan vreden manj. Mnogi ljudje so to v letu 2012 sicer slutili, a jih je že sama misel, da bi to lahko bilo res, navdajala z nelagodjem in so zato raje spremljali zaključke pomembnejših svetovnih tekmovanj, kot npr. playoffa košarkarske lige NBA in hokejske NHL ali pa finale nogometne Champions League, katerih izidi so bili, v kolikor se niso profesionalno ukvarjali s športnimi stavami, za njihova življenja povsem nepomembni. A oblastnikom je mnogo bolj ustrezalo, da je imelo ljudstvo “Panem et Circenses” (kruha in iger), kot pa da bi se zavedalo realnosti in dogodkov, ki so sledili po tistem, ko je londonski Chelsea dvignil pokal na Allianz Areni v “Minšnu”.

A bilo je mnogo, mnogo hujše od dogodkov, ki so finančne trge prizadeli v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zgodila se je Grčija. In napadli so Iran. In nato je sledila Španija. In prišla je inflacija, ki je izenačila srednji sloj z reveži. Z današnjega vidika je težko razumljivo, da so tedaj ljudje kljub temu, da so še pred popolno izgubo vsega imeli internet in z njim vse potrebne informacije, kaj storiti (pretvoriti denar v realne naložbe), da bi se izognili propadu svojega “papirnatega premoženja”, ki so ga hranili na bankah ali v nogavicah, vseeno čakali. Tako, kot sta v Beckettovi tragikomediji čakala filozofski Vladimir in ne ravno bister Estragon – do zadnjega trenutka.

To so bili časi, ko se je zgodovina ignorirala. Danes vsakdo ve, da ni nič novega, razen zgodovine, ki je niste prebrali. A takrat zgodovine niso jemali resno. Ljudem je bilo vseeno, kaj se je dogajalo v preteklosti. Celo njihovi politiki, kar je seveda težko razumeti, so hiteli govoriti, da jih zgodovina ne zanima in da jih zanima zgolj prihodnost. Pa vendar, če bi se ljudje v tistem času ozrli v zgodovino, bi ugotovili, da se je ta zgodba že večkrat zgodila, le v drugih časih in z drugimi ljudmi. Vedno pa je bila po sredi neka kovina, bodisi baker in železo ali pa zlato in srebro in vedno se je pojavila zloraba papirnatih potrdil o imetju teh kovin (npr. na Kitajskem v času velikih dinastij), z drugo besedo papirnatega denarja, ki je imel vrednost zgolj v obljubah ljudi, ki so ga izdali. A človeška narava je bila krhka. Pohlep je ljudem zameglil um, na vsakem koraku in skoraj v vsakem srcu si našel smrtne grehe – Superbia (napuh), Avaritia (pohlep), Luxuria (pohota), Invidia (zavist), Gula (požrešnost), Ira (jeza), Acedia (lenoba), z eno besedo SALIGIA.

Skoraj vsi, ki so takrat imeli prihranke na bankah, so imeli dovolj časa in dovolj informacij, da bi se seznanili z dogodki v Rimskem Imperiju, Vzhodnem rimskem cesarstvu, Beneški republiki, predindustrijski Angliji… Še več. Mnogi, ki so uporabljali enotno valuto v fiskalno neenotni državni tvorbi, ki so jo imenovali EU, bi se lahko seznanili z manj kot dvesto let starejšim poskusom enotne valute, ki se je v zgodovino vpisala kot Latinska denarna zveza (LMU) in se ji je poleg Francije, Belgije, Italije in Švice kasneje pridružila še Grčija. Informacij je bilo več kot dovolj, a ljudje niso prisluhnili. Niso razumeli, da so se znašli pred obdobjem, zaradi katerega bi bilo potrebno večino “papirnatih prihrankov” za določen čas preseliti v zlato, srebro, delnice globalnih podjetij, cigarete, konzerve s hrano, steklenice in stekleničke alkoholnih pijač, orožje, morda celo “računalniško kodo”. Vse ostalo je zgodovina.”

Mogoče pa zgodba vseeno ni resnična. Mogoče bo v soboto, 19.5.2012, pokal dvignil domači Bayern…

V kolikor menite, da bo zmagal Chelsea, torej “verjamete”, da je čas, da svoje “papirnate prihranke” prenesete v fizično obliko, bodisi žlahtnih kovin, kot sta zlato in srebro, ali v katero izmed ostalih v članku omenjenih realnih naložb, ali pa zgolj potrebujete nasvet in pogovor o naložbah, v katere želite vložiti svoje prihranke, nam svoje kontaktne podatke pustite na e-mail. Stopili bomo z vami v kontakt in vam pomagali pri optimalni odločitvi.

Pošlji na e-mail:

Priporočamo:

Komentiranje je zaključo.