Ljudje, ne barbari in klavci, a tudi slednji so ljudje

| |

Iz SSKJ (slovar slovenskega knjižnega jezika):
migránt – kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov
emigránt – kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov, begunec, izseljenec
imigránt – priseljenec

Ljudje-ne-barbari-in-klavci-a-tudi-slednji-so-ljudje

Begunski stampedo predvsem posledica uničenih ali slabo vodenih držav

V Slovenijo se je po madžarski postavitvi ograje na svojih mejah s Hrvaško in Srbijo preusmeril tok migrantov in emigrantov, ki želijo postati imigranti v Nemčijo ali v kakšno drugo urejeno evropsko državo (npr. Švedsko, Finsko, Dansko, Nizozemsko). Mnogi so se pridružili stampedu upajočih in borečih se za lasten fizičen obstoj, ki v prvem delu poti proti obljubljeni deželi spominja celo na poskus množičnega samomora. Na pot se niso podali zgolj zaradi obupa nad svojim življenjskim standardom ali pa družbenim statusom, ampak predvsem zaradi obupa nad svojimi zelo slabo organiziranimi, če ne celo povsem uničenimi državami. Veliki večini je skupna želja zgolj po normalnem življenju. Skupno jim je tudi to, da so obupali in izgubili vero v to, da bi lahko tako normalno življenje živeli v okolju, kjer so se rodili, niso pa izgubili vere v življenje. Seveda je med njimi mnogo takih, ki ne prihajajo iz z vojno prizadetih območij in želijo trenutno stanje zgolj izkoristiti za rešitev svoje ekonomske situacije.

Zakaj ravno Nemčija?

Interpretacij je mnogo. Od tistih najbolj črnih, po kateri naj bi “zle sile” iz ozadja v kombinaciji z neodgovornimi in krvoločnimi “komunajzerji” ter versko blaznimi islamisti, želeli načrtno uničiti Nemčijo ali celo Evropo, kot jo poznamo danes, do tistih povsem razumskih, ki te ljudi vidijo zgolj kot obupane in pomoči potrebne in usmiljenja vredne posameznike. Informacije o tem, kje je življenje lepše, svobodnejše, z več možnostmi in socialne pomoči za revne, več človekovimi pravicami, so predvsem preko interneta prišle tudi v kraje, od koder prihaja ta nepregledna množica ljudi, ne barbarov in klavcev, čeprav so tudi slednji ljudje. Zato jim ni bilo težko prodati ideje o odhodu v razviti del EU. Govori se, da naj bi posameznik za pot od Sirije do Nemčije moral odšteti 2.500 EUR. Menda med nami ni nikogar, ki se mu zdi čudno, da so se ljudje odločili raje za razviti del EU kot pa npr. za Saudsko Arabijo ali kakšno drugo podobno “demokratično” deželo, kjer jim je obglavljanje, kamenjanje do smrti ali pa metanje ljudi z vrha stavb zgolj zato, ker so istospolno usmerjeni, pravična oblika kaznovanja? Hkrati tudi ne trdimo, da so imeli kakšno drugo opcijo in pa, da med njimi ne obstajajo tudi ljudje, ki imajo zelo zlobne nedemokratične ideje oz. celo načrte. Težko je verjeti, da bi se to množično preseljevanje pričelo brez neke skrbno načrtovane ideje. Nekdo je torej to množico pognal proti Indiji Koromandiji. Kdo? Ne bi vedeli, čeprav imamo zaradi informacij s tega istega interneta, tako kot vsi ostali, nekaj možnih variant, od tiste bolj “mile,” to je profita tihotapskih združb, do ekstremne oz. celo apokaliptične za evropsko družbo. Po tej teoriji za vsem skupaj stoji radikalni islam ali pa celo neke vplivne elite, ki bi v primeru neuspešne asimilacije beguncev v kombinaciji z zavrnjenimi prosilci za azil, ki bi ilegalno ostali v Evropi in s pomočjo infiltriranih teroristov, poskušal Evropo pahniti v kaos in posledično versko vojno, ki bi po mnenju tistih najbolj prestrašenih spominjala na prizore iz filma World War Z iz leta 2013, kjer je glavno vlogo odigral Brad Pitt. Nobena od možnosti se nam ne zdi nemogoča, “uspeh” apokaliptične pa odvisen predvsem od reakcije prebivalcev Evrope na morebitni terorostični napad v kakšnem od večjih evropskih mest. Nekoliko sicer pomirja dejstvo, da je varnostno-obveščevalnim službam to gotovo jasno, vendar pa največji del odgovornosti leži na politiki, ki mora informacije teh služb jemati resno in primerno ter pravočasno ukrepati.

Zakaj-ravno-Nemcija

Cilj večine beguncev ni islamizacija EU, islamski radikalci pa take načrte verjetno ali pa “verjetno” imajo

Znano je, da so neevropske države, ki so sosede uničenih držav, z begunci preobremenjene. Zato je potrebno in pošteno to breme prerazporediti tudi po ostalem svetu, tudi v države, katerih politike so posredno, če ne celo neposredno odgovorne za uničenje režimov v državah, od koder prihajajo begunci. Ali so bile države uničene namerno ali ponesreči, to sedaj niti ni pomembno. V kolikor gre za prerazporeditev bremena tudi na druge države, gotovo niste pričakovali, da bo organizator tega stampeda za dovoljenje povprašal demokratično izvoljene parlamente širom Evrope. Mnoge evropske države se niso bile sposobne dogovoriti o begunskih kvotah zaradi nezrelosti lastnih demokracij. Pogajanja o številu beguncev, ki bi jih morala sprejeti posamezna evropska država, so se zavlekla in vse je kazalo, da se ne bodo nikoli končala. Vendar tudi to v tem trenutku za navadnega državljana niti ni tako zelo pomembno. Pomembno je, da smo priča veliki selitvi narodov in posledično potencialni veliki humanitarni katastrofi vzporedno s poslabšanjem varnostih razmer in zmanjšanjem svoboščin. Pomembno je, da so na poti obupani, a še vedno upajoči ljudje, ne barbari in klavci, čeprav so tudi slednji ljudje. Dvomi uničujejo upanje, a upanje umre zadnje. In te ljudi žene upanje na lepše življenje, ne želja po islamizaciji Evrope in uvedbi nedemokratičnega in arhaičnega (starodavnega) šeriatskega prava. Vseeno pa ne smemo biti naivni in prepričani, da ne obstajajo skupine ljudi, ki te ali pa celo bolj ekstremne načrte imajo. Nesrečo in obup teh množic bi prav lahko izkoristili za svoje bolne ideje, v kolikor asimilacija (prilagoditev) beguncev v evropsko okolje ne bi bila uspešna. In prav asimilacija teh množic predstavlja največji izziv, ki nas čaka, v kolikor želimo ohraniti evropski način življenja. In ravno zato je povsem na mestu vprašanje, koliko ljudem smo sposobni pomagati, ne da bi ob tem ogrozili sebe in posledično tudi njih. Radikalni islam je zaradi svoje neživljenjskosti in zaostalosti tudi izredno primerno sredstvo za strašenje ljudi, ki bi se bili pripravljeni odreči delu svojih svoboščin v zameno za zaščito pred njim.

Nerazvite balkanske države niso dorasle situaciji

Na eni strani množice prihajajo, na drugi strani pa prebivalci predvsem južnih, kot po pravilu manj razvitih in slabše organiziranih evropskih držav s strahom pričakujejo, kaj se bo zgodilo. Skrbi jih morebitna upočasnitev ali celo zaustavitev KONTROLIRANEGA prehoda migrantov in emigrantov najprej preko avstrijske in nato še nemške meje. Kot že omenjeno, je za vse te države značilno, da imajo mnogo slabšo, ali pa recimo precej manj učinkovito in izkušeno politično oblast. Posledično so državljani teh držav precej bolj nezadovoljni in nezaupljivi do svojih oblasti. Zato so mnogo bolj prestrašeni, saj niso povsem prepričani, da bo njihova oblast kos morebitnemu drastičnemu poslabšanju varnostnih razmer. In v resnici imajo prav, saj niti ena od teh držav ni ne kadrovsko, ne finančno sposobna dlje časa vzdržati pritiska beguncev, ki ne pojenja. Nezaupljivi so tudi do EU, ker se slednja po njihovem prepričanju prepočasi odziva oz. je do sedaj reševala probleme “per partes”. Pri tem imamo v mislih, da je EU več ali manj prepustila posamezne države same sebi, kot npr. Grčijo, Hrvaško, da o nečlanicah, ki se znajdejo na poti, niti ne govorimo. Zaradi tega prihaja tudi do mnogih nesporazumov in obtoževanj med posameznimi državami, kot npr. med Slovenijo in Hrvaško ali Srbijo in Hrvaško. Nekaj izboljšav je in bo gotovo prinesel nedeljski sestanek, 25.10.2015 v Bruslju. Problem v nekaterih državah, če ne celo v EU so gotovo tudi aktualne politične oblasti, ki problem radikalnega islama podcenjujejo ali pa se ga, v kar sicer dvomimo, celo sploh ne zavedajo.

Balkanske-drzave-niso-dorasle-situaciji

Zanikanje in jeza pridobivata na moči

Na tej balkansko begunski poti se je znašla tudi majhna, politično, zaradi dogodkov po drugi svetovni vojni, še vedno razklana Slovenija. Povsem možno je, da bo njeno ozemlje prečkalo več migrantov in emigrantov, kot ima prebivalcev. Zato je strah ljudi pred zaustavitvijo begunskega toka in posledično masami, ki bi obstale na njenem ozemlju, še nekoliko večji kot drugod. Strah, ki ni povsem neupravičen, pa se v slovenski družbi odraža na dva načina. Narod reagira podobno kot v Kubler-Rossinem modelu pacient, ki je izvedel, da so mu šteti dnevi, saj je zbolel za neozdravljivo boleznijo. Pet faz ima ta proces, a za opis trenutnega stanja je dovolj, če poznamo prvi dve in sicer zanikanje in jezo.

Eni so “nacisti” in prestrašeni

Tako se širom slovenskega interneta pojavljata dve vrsti člankov, ki jih pišejo prestrašeni ali pa naivni avtorji. Na eni strani naletimo predvsem na članke avtorjev, ki so pogosto (ne nujno) desnega političnega prepričanja, ki v nesrečnih begunskih množicah ne vidijo drugega kot veliko islamsko pošast, ki bo uničila njihovo ožjo, kakor tudi širšo domovino. Med verniki takih vsebin se vedno bolj pogosto pojavljajo celo ideje, da bi se te prežeče nevarnosti najučinkovitejše znebili kar z metodami Tretjega rajha. Ti avtorji in njihovi somišljeniki zaradi svojega strahu, poudarjamo strahu, ne zato ker bi bili hudobni, ne vidijo posameznih begunskih zgodb. Zaradi pretiranega strahu se niso pripravljeni in zmožni vživeti v begunčevo situacijo. Ne vidijo, da trpi tako na fizični kot čustveni ravni in zgolj hrepeni po človeka dostojnem življenju. Begunca ne vidijo kot človeka, ampak zgolj kot vnaprej programiranega zombija, ki bo na ukaz ISISa (kdor koli že stoji za tem) v trenutku vzel nož in odšel na klavski pohod po slovenskih vaseh. Skrbi nas sicer lahko, da bi se pod določenimi pogoji, začenjši z neuspešno asimilacijo teh množic, njihove zle slutnje v prihodnosti celo znale uresničiti, saj radikalni islam s svojo ideologijo, ne daje niti najmanjše možnosti kakršnikoli drugi resnici, kot je zapisana v Koranu, ki bi moral skozi javne debate in ozaveščanja prebivalcev Evrope, čimprej postati zgolj literarno delo (tako kot Biblija) in ne zakon, razen seveda, če se bo večina odločila, da je temu tako. Kako se temu izogniti, bomo več pisali v enem od prihodnjih člankov.

Drugi so “kul” in predvsem naivni

Na drugi strani najdemo naivne članke pogosto (ne nujno) levičarskih avtorjev, ki so ravno tako prestrašeni, čeprav navzen delujejo, da jim je vse jasno in da so tolerantni, liberalni, po našem prepričanju v primeru ciljev radikalnega islama zelo naivni. Ti so obstali v prvi fazi Kubler-Rossinega modela in zanikajo oz. prepričujejo sami sebe in druge, da “tako hudo pa že ne more biti.” Na hrbtih prvih, ki jih seveda označujejo za naciste, fašiste, rasiste (nekateri v resnici tudi so) ali celo novodobne križarje, gradijo svojo boljšo, kul podobo. S svojimi somišljeniki si mečejo pesek v oči. Ne želijo uvideti prisotnosti eksplozivne zmesi, ki nastaja zaradi strahu pred neznanim, a morda zelo realnim problemom, ki se akumulira. V situaciji, ko se oblast trudi kar se da eleganto (morda ni najboljši izraz) rešiti zelo zapleten položaj, ki je zgolj nekaj nepremišljenih potez nervoznih, prestrašenih, utrujenih ali pa celo zlobnih posameznikov oddaljen od vojnega stanja, skupaj z nogometnimi funkcionarji objokujejo odpoved slovenskega “El Clasica” (nogometne tekme med Olimpijo in Mariborom) ali pa prihajajo na dan z naivnimi, celo otročjimi idejami o referendumih proti militarizaciji družbe s parolo “vojska je del problema in ne rešitve”. Na splošno je za njih značilno, da s posmehom gledajo na nervozne desničarje, sami pa se norčujejo iz možnosti, da bi obstajala resna islamska grožnja. Zato jim je pošiljanje vojske na mejo ali pa postavitev bodeče žice skrajno bedasto dejanje, ob tem pa večina ne bi bila pripravljena obleči vojaške uniforme, misleč, da se bodo zadeve rešile same od sebe. Svet brez vojske bi bil seveda zelo kul in napreden, a v trenutni situaciji smo lahko še kako veseli (morda ni najboljši izraz), da je policiji poleg vseh ostalih priskočila na pomoč tudi vojska, saj bi, v kolikor bi prišlo do neredov, bila bistveno bolj učinkovita od nekoga, ki bi s šalom okoli vratu prepeval Lennonovo pesem Imagine.

Oboji-so-zgolj-prestraseni

Zavedajmo se, da obstaja eksplozivna zmes

Mnogi prestrašeni prebivalci Slovenije iz prve skupine delijo ljudi na naše (prebivalci Slovenije) in njihove (premraženi in utrujeni emigranti in migranti) in celo na izdajalce (tiste, ki sočustvujejo z begunci ali pa spadajo v drugo, bolj kul, bolj liberalno skupino). Svoj prispevek k delitvi pa pridodajo tudi naivni “ta skulirani”, ki prve, označijo za “paranoične zahojene naciste”, hkrati pa v svoji naivnosti ignorirajo infiltrirane pripadnike radikalnega islama. Podcenjujejo tudi dejstvo, da je tudi med Slovenci na stotisoče revnih ljudi, ki so obupani nad svojo situacijo, sedaj pa jih je mnogo še prestrašenih. Ne zavedajo se niti, da s svojim podcenjevanjem idej radikalnega islama, še bolj provocirajo, že tako prestrašene in zaskrbljene desničarje. Ni potrebno biti ravno “ajnštajn”, da bi ugotovili, da imamo pripravljeno eksplozivno zmes, ki lahko hitro eksplodira, če bi aktualni politiki, kateri sta podrejeni policija in vojska, situacija ušla iz rok. Na eni strani bi prestrašeni Slovenci postali lahka tarča nacionalističnih, če ne celo nacističnih ideologij, na drugi strani pa bi lahko množica beguncev postala lahka tarča radikalnih islamistov, ki si resnično želijo radikalne islamizacije Evrope. Tako eni kot drugi radikalci se ne bojijo izvesti svojih bolnih idej in naivno je, če si kdo predstavlja, da je verjetnost za tak razvoj dogodkov nična. Glavni problem, ki bi nastal v najbolj črnem scenariju bi bil, da za razliko od klasične vojne, tu ne bi vedeli natančno, proti komu se borimo. Kriterij za določitev sovražnika pa bi postali kar vera in barva kože, na podlagi česar bi tarče postali številni nedolžni posamezniki. Glede na trenutno razmerje moči, bi kratko potegnili predvsem pripadniki muslimanske vere ali pa njim vizuelno podobni. V nadaljevanju takega scenarija, pa bi se lahko zgodilo, da bi muslimani v primeru vzpona ekstremne desnice širom Evrope in velike eskalacije konflikta postali, kako ironično, novodobni židje, saj se ektremna desna ideologija boji, da ji v primeru prepočasne reakcije, v naslednjih desetih letih zaradi rasti števila muslimanov v Evropi, sledi kontra udarec. Zato desnim radikalcem celo ustreza, da bi do konflikta prišlo čimprej, dokler ima nemuslimanski del Evrope še dovolj za boj sposobnih moških.

Vojska ni vedno del problema

Zato je zelo pomembno, da se vsak posameznik ozavesti in v tem težkem trenutku tako za begunce kot za državljane podpira zmerno državno politiko. V mislih imamo katerokoli demokratično izvoljeno zmerno politiko, pa naj bo ta levosredinska, ki se nekoliko preveč obotavlja in še, ko je očitno, da je zadeva resna, filozofira ali se oviram na mejah reče tehnične ovire ali bodeča žica, ali pa desnosredinska, ki zaradi svoje užaljenosti, ker njeni predlogi niso bili upoštevani že pred časom, poskuša v kritičnih razmerah pridobivati politične točke. Nikakor pa si ne želimo, da bi politika bila tako neučinkovita, da bi narod pričel ukrepati sam. Alternative so, a si jih v tej situaciji, prepričani smo, da razumete, tudi v najbolj norih sanjah ne želimo. Državljan naj zaupa strokovnim ocenam policije in varnostno-obveščevalnih služb ter ima več zaupanja v Evropo, katere ureditev in človeku prijazne vrednote imajo najdaljšo tradicijo med vsemi deli sveta. Sprijazni naj se, da bomo svoj del bremena beguncev gotovo morali sprejeti in jih vključiti v družbo. Zato večja pooblastila vojski, ki ji jih je podelila zmerna politka, ne predstavljajo večje nevarnosti za svobodo posameznika od koristi, ki jih za kontroliranje napetih razmer prinašajo. Dopolnjena pooblastila vojski povečujejo verjetnost, da do najhujšega ne pride in se na oblasti ohrani zmerna politika (kot že rečeno levosredinska ali desnosredinska), ki je sposobna reševanja begunske krize na human način. Nekateri se dopolnjenih pooblastil vojski bojijo, saj menijo, da bi jih lahko izkoristil nov diktator, ki bi se v primeru eskalacije nasilja povzpel na oblast. Vprašajmo se, ali bi se tak diktator pri svojem vzponu v razmerah, ki bi ušle nadzoru, sploh oziral na kakršnakoli zakonska pooblastila?

Vojska-ni-vedno-del-problema

Brez panike, po informacije tudi v nemške medije

Kako naprej? Najprej brez panike na eni in hkrati brez podcenjevanja situacije na drugi strani. Vsi se moramo sprijazniti z dejstvom, da tok beguncev še nekaj časa ne bo pojenjal. Morda ga bo za nekaj časa upočasnila zima. Tisti najbolj prestrašeni se soočite s strahom. Vprašajte se, kako velika je verjetnost, da se bo ta nesrečna in pomoči potrebna množica ljudi, ki se giblje in se bo še nekaj časa gibala preko slovenskega ozemlja, res na ukaz radikalnih islamistov pretvorila v množične posiljevalce, morilce in klavce? In če že, ali res verjamete, da bi policija in vojska to gledali križem rok? Poleg tega vsem preveč prestrašenim prebivalcem predlagamo, da v kolikor nimajo živcev spremljati razvoja dogodkov, naj tega tudi dejansko ne počno. Tisti pa, ki imate živce, pričnite poleg slovenskih spremljati tudi nemške medije (Allgemeine Zeitung, Berliner Morgenpost, Berliner Tageszeitung, Bild, DW – Deutsche Welle, Focus, FAZ – Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurter Rundschau, Handelsblatt, HuffPost, Merkur, Neues-Deutschland, N24, Der Spiegel, Süddeutsche Zeitung, Der Tagesspiegel, TAZ – Die Tageszeitung, T-Online, Die Welt, Die Zeit) in dobili boste vtis, da je v državi, kamor je vsa ta nepregledna množica namenjena, situacija pod kontrolo. A ne bodite presenečeni, če bo oz. ko bo Nemčija izpolnila kvoto beguncev, ki jih mora in zmore sprejeti. Takrat bodo na vrsti ostale države. Ko bo prišel čas, tudi Sloveniji ne uide kvota, ki je predvidena zanjo. Ti begunci bodo ostali tukaj precej dlje kot je morda nekdo pričakoval ali bi si želel. Za begunce po vsem svetu je sicer značilno, da se, ko se v njihovi državi vzpostavi red, tja po lastni volji tudi zelo hitro vrnejo. Pri beguncih iz Sirije ali Iraka pa to kratkoročno ne bo mogoče, saj sta njihovi državi zaradi neodgovornih osvobodilnih dejavnosti v prvi vrsti predvsem ameriške politike s podporo EU tako zelo destabilizirani, da bo preteklo po Savi še veliko vode, preden se bodo lahko vrnili.

German newspapers women quota

A tudi brez iluzij, radikalni islam ne tolerira demokracije

Na drugi strani pa naj se tisti, ki menijo, da situacija ni resna in da je prisotnost policijskih in vojaških enot na mejah odveč, prično zavedati, da je ljudi, ki bi si želeli priti v Evropo precej več kot 10 milijonov in bi zato prehiter in nenadzorovan prehod meja v Evropi povzročil kaos, ki pa bi lahko prišel še kako prav sprijenim ljudjem, ki bi situacijo zagrabili z obema rokama za uresničenje svojih radikalnih idej. Ne pozabite, da imamo v Evropi še vedno veliko dolžniško krizo in z njo poslabšano socialno sliko prebivalstva. Ne pozabimo, da je zelo napeto tudi v Ukrajini in še kje. In zato ne prepričujte samega sebe in drugih, da v državi nimamo izrednih razmer. Na mejah so zadeve zelo, zelo kritične. Utrujeni masi nervoznih beguncev se mudi naprej in zgolj zaenkrat treznim glavam policistov, vojakov in ostalih, ki sodelujejo pri pomoči beguncem in varovanju države, se imamo zahvaliti, da se ni zgodilo še nič hujšega.

EU z več kot 500 milijoni prebivalci lahko kontrolirano sprejme begunce, a hkrati se mora brez popuščanja upreti radikalnemu islamu, da zaščiti demokracijo

Begunci in ostali so sedaj v Evropi, to je dejstvo. Precej jih bo ostalo tukaj za vedno, precej več jih bo še prišlo. Mnoge bodo države tudi vrnile tja, od koder so prišli, saj jim ne bodo odobrili azila, ko se bo izkazalo, da niso begunci in zato ne potrebujejo mednarodne zaščite. Prav s slednjimi, ki so tihotapski mafiji za pot plačali zajeten kupček denarja, zna nastati nekaj (upajmo, da ne precej) varnostnih problemov. Njihovo razočaranje bo veliko, potem ko bodo spoznali, da so izgubi denar, hkrati pa so jim zavrnili status begunca. To pomeni, da bo tak človek moral zapustiti državo. Njegov odziv na spoznanje, da je izgubil vse, pa je lahko zelo nepredvidljiv in potencialno zelo nevaren, saj mu lahko neka radikalna struja ponudi zavetje in zaščito v zameno za podporo ali celo “blagorečeno” nelegalne aktivnosti.

Begunec hrepeni po vrnitvi v domovino, a ta mora biti varna

Mnogo beguncev bo zaradi človeške narave v resnici hrepenelo po vrnitvi v svojo domovino. Veliko se jih bo, ko se bo ta možnost pokazala, nazaj tudi vrnilo. Ravno zaradi tega bo EU morala tudi razmisliti o iskreni pomoči pri vzpostavitvi uničenih držav, kar pa vsekakor predstavlja dolgoročen projekt. Zaupati moramo v zmerno evropsko politiko, pa tudi če jih imenujemo evropski strici iz ozadja. Unija bo iz dneva v dan bolj uspešna pri nadzorovanju tokov, kar bo omogočilo bolj kontroliran pritok in spuščanje tistih ljudi v Evropsko unijo, ki dejansko nimajo več domovine, za katero bi se borili. Ne smemo zanemariti dejstva, da v EU živi krepko čez 500 milijonov ljudi, zaradi česar lahko ob primernem načrtu za asimilacijo, sprejme še precej več beguncev, kot jih je sprejela do sedaj. To pa bo možno samo, če bodo države med seboj solidarne. Solidarnosti med EU državami pa za enkrat ni na vidiku, sploh če pogled, brez obtoževanja, usmerimo proti državam Višegrajske skupine (Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska). Javnost v teh državah je sprejemanju muslimanskih beguncev zaenkrat povsem nenaklonjena. Več kot očitno je, da skrbno izdelanega načrta popolne asimilacije teh ljudi v družbo ni in zato je sprejemanje velikega števila novih beguncev zelo neodgovorno početje tako za begunce same, kot za varnost v Evropi.

Poljska-proti-muslimanskim-beguncem

Incidenti niso nujno pogojeni z veroizpovedjo izgrednika

Begunci so utrujeni, izčrpani in obupani ljudje, ki so zaradi tega lahko tudi zelo jezni in razdražljivi. Zato pride tudi do incidentov, ko včasih iz jeze “skurijo tudi kakšen šotor”. Tega ne storijo zato, ker so islamisti ali barbari, ampak kot že omenjeno, ker so utrujeni od poti iz svoje stare domovine in si želijo čimprej priti do svoje nove ali zgolj začasne domovine. V taki masi ljudi se bo seveda našel tudi kakšen nepridiprav, kriminalec, zločinec morda celo morilec, kar pa seveda nima veze z barvo kože ali vero. Nekateri se bodo tudi ob predolgem čakanju stepli, pa kdo bo vrgel kakšen sendvič humanitarnemu delavcu v glavo, a ne zato, ker bi bil nehvaležen. Zavedajmo pa se, da bi se tudi med nami v podobni situaciji našli podobni primeri, preprosto zato, ker so to človeku lastne reakcije, ko se znajde v zelo stresni situaciji. Kot pa že večkrat omenjeno, pa bi bilo naivno pričakovati, da v vsej tej množici, ki se vali po Balkanu, ne bi bilo tudi infiltriranih radikalcev.

Evropa je zmernih muslimanov navajena, radikalcev pa ne

Prebivalcev muslimanske veroizpovedi je v Evropi že sedaj okoli 44 milijonov (v EU malo manj kot 20 milijonov), zato nima smisla govoriti o nekem velikem kulturnem šoku za Evropo. Iz istega vzroka je nesmiselno verjeti, da ISIS (kar koli že to je in kdorkoli že stoji za tem) nujno potrebuje za rekrutacijo prav te begunce. Evropa je muslimanov že dolgo navajena, so del evropskega prostora in večina muslimanov se vede povsem evropsko, tako kot se vedejo tudi v Bosni, Turčiji in še kje. Seveda imajo svoje običaje, vendar je večina evropskih muslimanov, tako kot kristjanov, zmernih. Ohranili so določene navade, niso pa fundamentalisti. Izzivi, ki v prihodnosti čakajo Evropo, niso majhni. Bolj kot bomo nestrpni in nepošteni drug do drugega, težje nam bo. Raznorazni radikalci vseh političnih prepričanj bodo gotovo poskusili izkoristiti vsako možnost za doseg svojih nedemokratičnih ciljev. Hkrati pa lahko to situacijo izkoristimo za to, da postanemo še bolj poštena, še bolj solidarna družba. Ali bomo na tej poti sobivanja in asimilacije uspešni, pa je odvisno od politike, politiko pa postavljajo in odstavljajo volivci. V kolikor bomo novega soseda sprejeli med sebe kot enakovrednega človeka, bo on čutil to državo tudi kot svojo. Če bo odrinjen na rob družbe, bo lahka tarča radikalnih skupin, ne nujno zgolj islamskih in imeli bomo velike težave.

Ne zgolj islam Evropo, tudi Evropa bo močno zaznamovala islam

Ta kriza bo od nas zahtevala tudi samorefleksijo, ko se bo moral vsak posameznik obrniti vase in se vprašati, kakšen človek je do sočloveka. Velik izziv bo tudi za sam islam, saj se bo moral, v kolikor bo Evropa postala pravi dom novih priseljencev, sprijazniti s sekularizacijo, ki je v Evropi sprejeta vrednota in kateri se je krščanstvo že zdavnaj podredilo, čeprav s težkim srcem. To bo težavna naloga predvsem za radikalni islam, ki se bo kot militantna vera moral podrediti, druge opcije Evropa nima. Evropska družba, ne zgolj politika bo morala islamu postaviti jasne in odločne, še bolje rečeno, povsem netolerantne meje, ko bo govora o demokraciji, podobno kot je te meje postavila nacizmu in fašizmu in to demokracijo zaščititi z vsemi sredstvi. In tu se začenja težko delo za Evropo, saj bo morala, v kolikor bo želela tudi med muslimani dobiti podporo, delati na pravični in pošteni družbi. Zgolj na ta način je možno razorožiti radikalni islam, ki dobiva svoje vernike ravno z argumenti o nepravični in izkoriševalski zahodni družbi na račun ubogih. Odpirale se bodo mnoge debate in diskusije. V kolikor se bo radikalni islam oklepal svojih dogem, mi pa bomo pri branje demokracije neomajni, se nam bodo verjetno zaradi tega dogajali tudi kakšni neljubi izpadi verskih fanatikov. Z vsakim izpadom podobnim pariškemu pokolu humoristov, pa bo islam izgubljal na svoji popularnost. Da je temu tako, se lahko prepričamo, ko gledamo mase beguncev, ki bežijo v Evropo. Dovolj jim je bilo radikalnega islama, želijo si evropskih vrednot. Tudi zato razumen človek ne bo s prstom kazal na nove priseljence, da so nujno krivi za vsak teroristični napad, ki se bo zgodil v Evropi. Evropska družba mora vztrajati na sekularni državi, zato bo vsak posameznik vedno bolj spoznaval, da je odnos med Bogom in človekom njun odnos in da za to ne potrebuje raznoraznih tolmačev oz. posrednikov, ki so vsi povrsti navadni bleferji. V kolikor bi bila njihova vera res tako velika, bi se v imenu svoje vere raje sami razstreljevali, namesto da k tem skrajno neumnim dejanjem spodbujajo druge in si s pranjem možganov množic želijo podrediti celotne države.

Kriza nas bo opomnila, da pridobljene pravice niso samoumevne

Poleg zgoraj omenjenih izzivov Evropo čaka še mnogo drugih, kot npr. osvoboditev izpod okupacije Amerike, ki je Evropo skregala z Rusijo, borba za socialne pravice, ki so si jih delavci v zgodovini izborili tudi s krvjo in so jih v zadnjem času pričeli izgubljati s pojavom prekarnega dela, borba za ohranitev evra itd. Verjeti je potrebno, da je Evropa tega zmožna, predvsem zaradi svoje zgodovine, pogosto tudi krvave in zaradi tradicije in izkušenj, ki jih je Evropa pridobila skozi dolgo obdobje razvoja demokracije.

Bolj smo si podobni, kot si nekateri želijo priznati, a ne z radikalci

Če povzamemo dve glavni poanti tega članka. Prva: begunci so ljudje, ne barbari in klavci, a tudi slednji so ljudje. Če vam bo to šlo težko v glavo, predlagam, da si konec tedna TV prestavite na kakšnega od športnih kanalov in si ogledate npr. nogometno tekmo Bayern Münchna ali kateregakoli drugega evropskega nogometnega velikana. Videli boste, da je marsikdo, ki je vaš idol, dejansko sonarodnjak teh premraženih in pomoči potrebnih ljudi, ki čakajo pred mejami. Druga poanta je, da se begunski val oz. bolje rečeno tok ne bo ustavil, dokler Evropa ne bo sprejela svojega dela beguncev, ki ga mora in ga lahko. To se nam dogaja zato, ker se po ZAČETKU begunske krize, ki se je zgodil že pred leti, države niso zmogle na normalen in pošten način dogovoriti za število beguncev, ki so jih bile pripravljene sprejeti. Iz Slovenije so npr. prihajali smešni predlogi o pripravljenosti sprejema 250 beguncev, medtem ko so begunski centri v Italiji in za balkansko pot bolj pomembni Grčiji pokali po šivih. Evropa in še posebej Balkan sta postavljena pred izvršeno dejstvo. Begunci so tukaj. In na poti jih ni zgolj nekaj tisoč, ne zgolj nekaj deset tisoč, ne zgolj nekaj sto tisoč, prihaja jih nekaj milijonov, če ne celo 10 milijonov ali več. Zato je čas, da vsak posameznik in kot družba v celoti kar najhitere pridemo čez celoten Kubler-Rossin model, po katerem pacient sicer na koncu umre. Če želimo, da bo pri nas drugače, je edina možnost asimilacija beguncev, za katero bo moral vsak staroselec in staroselska družba kot celota vložiti veliko napora in predvsem srca. Novim sodržavljanom bomo morali postati mentorji, voditi jih bomo morali z zgledom. Če bomo nepošteni, potem bodo oni iskali odgovore v islamu, če bomo pošteni, nam bodo vedno bolj zaupali. Morda zveni utopično, ampak druge nenasilne možnosti nimamo. Vedelo se je, da bo do tega spopada civilizacij slej ko prej prišlo. In tu imamo enkratno priložnost, da nam uspe.  Kar najhitreje moramo sprejeti svoj del odgovornosti za krize, ki smo jih povzročili po svetu zaradi želje po udobnem življenju na račun nerazvitega sveta, čeprav verjamemo, da se marsikdo v Evropi tega niti ne zaveda in meni, da nima s tem nič.

Filozofiranje-in-zganjanje-panike

Filozofiranje in zganjanje panike naj izpraznita mesto akciji

Na koncu sledi tisto, kar je vseeno potrebno zapisati, ne zato, da bi strah povečevali, ampak ravno zato, da se z njim soočimo. “A tudi slednji so ljudje” je tisti, del naslova članka, na katerega moramo biti pozorni in ga vzeti smrtno resno. Vsakdo, ne glede na vero, nacionalnost, raso, spol, spolno usmerjenost, politično prepričanje lahko postane, če se bo počutil resnično življenjsko ogroženega, tako barbar kakor klavec, pa naj bo to Slovenec, Sirijec, Hrvat, Iračan, policaj, vojak, tudi skuliran liberalec ali pa celo “luškana” kmečka deklina. Sedaj ni čas za filozofiranje ali blodenje o tem, da na mejah itak sije sonce. Kakšen dan tudi sije, vendar pa nima bistvenega vpliva na obvladovanje razmer. Razmere so zelo, zelo kritične, a zaenkrat pod nadzorom. Nervozni in utrujeni so begunci, utrujeni so policisti, vojaki in ostali. Na pomoč prihajajo tudi policisti iz drugih držav. Begunski val pa ne pojenja, saj se mudi tudi “turističnim agencijam”, ki kujejo milijardne dobičke in se zavedajo, da bo prodaja kart po 2.500 EUR iz dneva v dan težja, saj EU vse bolj prihaja k sebi.

Marketing “turističnih agencij” je zelo učinkovit

Kupcev za karte za lepšo prihodnost pa je še zelo veliko. In tudi oni so prepričani, da jim ta prihodnost pripada, če ne zaradi drugega zato, ker so zanjo vendarle plačali. Zahod pa jih je navadil, da je kupec kralj in zato kupec ne pričakuje prevelikih zapletov na poti. Zapletov pa ne pričakujejo tudi zato, ker so jezni. Tega jih je odlično naučil marketing “turističnih agencij” in dolgoletno izkoriščanje s strani zahodne poloble. Nekateri sedaj že naglas govorijo, da so tu zato, ker so jih v Evropo pregnale Amerika, Anglija, Nemčija, skratka zahodne demokracije, ki so jim po njihovem mnenju uničile državo. In delno imajo celo prav. Zato se bo napetost stopnjevala in zato mora biti nadzor nad tem stopnjevanjem v izključni domeni policije in vojske, ki je podrejena zmerni politki in tukaj je dolžnost vsakega od nas, da prispeva svoj delež, pa čeprav je to zgolj moralna podpora službam, ki se soočajo z iz dneva v dan težjimi izzivi.

Vsak naj prispeva po svoji moči za zaščito demokracije

V kolikor se čutite sposobne, da bi sodelovali pri organizaciji pomoči beguncem in varovanju države, se prijavite na pravih naslovih. V kolikor tega niste sposobni zaradi kakršnegakoli vzroka, pa poskrbite zgolj zato, da boste v pomoč reševanju zares težke situacije na razumen in miren način, brez panike in videnja apokalipse. Ne nasedajte provokacijam raznoraznih radikalcev, ki bodo s stopnjevanjem krize poskušali pridobiti somišljenike v svojih zablodah.

Ne.postani-material-za-manipulacijo

Prebrali niste zgolj članka, če ste prišli do tega podnaslova, ste razumen človek

Kdor ne razmišlja s svojo glavo in nekritično sprejema ideje, ki niso zrasle na njegovem zeljniku in hkrati ne poskuša razumeti tudi drugače mislečih, pa čeprav sovražnikov, je zgolj del množice, ki se jo uporablja kot material, s katerim se izvršijo takšni in drugačni zločini nad človeštvom in ostalimi bitji oz. še bolje, kar nad planetom v celoti.

Vaša odločitev je, če boste delili ta članek po družbenih omrežjih. Kot vidite, članek nima reklam, zato ni namen zbirati čimveč prikazov v želji po zaslužku. Namen članka je zbrati čimveč bralcev z željo in ciljem pomiriti predvsem prestrašene in hkrati prebuditi naivne ljudi, ki begunsko krizo spremljajo zgolj po internetu, ki je poln teorij zarot in hkrati naivnih vsebin, ki v želji bo biti kul, ne priznavajo resnosti aktualnih dogodkov. Vsekakor spremljajte še naprej različne medije, sodelujte pri pomoči beguncem in varovanju države in vrednot, ki jih, pa čeprav menite, da zgolj deklarativno zagovarja EU. In če se vas bo ob morebitnih kritičnih zapletih v nadaljevanju begunske krize poloteval strah, preberite ta članek še enkrat in se vanj poglobite. Če bo zavladala panika, ta članek ne bo imel nobene uporabne vrednosti več. Takrat bomo objavili nekaj povsem drugega.

Komentar na prebran članek nam lahko pošljete s pomočjo spodnjega obrazca. Z vami bomo stopili v stik in predebatirali vaš komentar. Z vašimi idejami bomo dopolnili komentiran članek, ali pa iz njih počrpali ideje za nove vsebine. 

Vaše ime in priimek (obvezno)

Vaša e-pošta (obvezno)

Zadeva

Vaše sporočilo

Komentiranje je zaključo.